Napisal/-a King_Cantona_7 dne 13. junij 2014, 16:16:23
Dobra otvoritvena tekma. Brazilska himna je bila nekaj posebnega. Enormna količina emocij in tudi pritiska obenem. Brazilci so bili boljši, velika verjetnost je, da bi ga zabili tudi brez penala, ki je bil smešen. Sploh je bil Japonec močno na strani domačinov, kar je frustriralo Hrvate. Slednji so igrali solidno, ne pa tako zelo dobro, kot napihujejo naši mediji (pač samo zato, ker so Hrvati, isto bo za Bosno). Protega je med polčasom dejal, da so Brazilci zadeli iz prilike, ko so Hrvati prvič izgubili žogo na sredini. Ne serji ga Nenad, Brazilci so dominirali v vezni liniji, Olić je izgubljal okroglo usnje kot po tekočem traku. Samo Oscar je naredil ogromno tacklov, pa ni takšne vrste igralec. Bil je najboljši na terenu. Neymar je dosegel dva gola in s tem zgolj utrdil sloves junaka reprezentance, a bolj antipatičnega nogometaša v tem trenutku ne vidim. Grozen je.
Selecao ima dobro, močno ekipo, a vseeno mi pri njih nekaj manjka. Ena tipična desetka - Ronaldinho. To pa loči to reprezentanco od tistih brazilskih z Zicom, Rivelinom in tudi Kakajem. To tudi priča, v kakšno smer se je nogomet odvil v zadnjih desetih letih - Brazilija je najmočnejša v obrambi, nima pa klasa napadalca in izrazitega fantazista. To moštvo nima niti kančka magije reprezentance iz SP 82', kar je prava škoda, saj je Brazilija vselej propagirala romantično plat nogometa.
''The 90th minute at Anfield, in front of the Kop! Gary Neville told me that is his dream and I've just gone and done it!"
JOHN O'SHEA AFTER SCORING WINNER AT ANFIELD IN MARCH 2007