Pa saj razen proti Madžarom in Walesu ni pokazal nič posebnega. Je pa (če gre verjeti besedam njegovim sogiralcev) postal res pravi kapetan, čeprav tega od njega ne bi nikoli pričakoval. Kdor se mu pa smeje zaradi joka je pa debil. Meni je bilo fantastično videti to željo po zmagi, izjemno žalost ob poškodbi in pa spodbujanje svojih soigralcev ob avt liniji in pred podaljški. Nekateri sicer pravijo, da je vse skupaj malce odigral, ampak če upoštevamo njegovo željo po zmagi, neporavnane račune iz leta 2004 in to da je take tekme 100krat težje spremljati s klopi bi si upal trditi, da je bil pristen in da je tako padel v tekmo, da se sploh ni popolnoma zavedal kaj počne.
V časih, ko se v nogometnem svetu vrti res bolan denar, je ljubezen do igre in zmagovanja res lepo videti.
Pri Portugalcih pa je na koncu prevladal izjemen ekipni duh, dober trener, ki je skozi prvenstvo odlično spreminjal svojo začetno enajsterico (Fonte namesto Carvalha, Cedric namesto Vierinhe in Sanches namesto Andreja Gomesa) ter vnesel izredno taktično disciplino v portugalsko igro, kar je na turnirjih ključno in pa nekaj posameznikov, ki je bilo skozi cel turnir na izredno visokem nivoju. Tu mislim predvsem na Pepeja, ki je zame najboljši igralec prvenstva, Nanija, vratarja Patricia in levega bočnega Raphaela Guerriera.