Glede navijanja se res ne moremo primerjati z Grčijo, Srbijo, Anglijo, južno Ameriko, ampak ali smo mi Grki? Srbi? Tu je navijanje drugačno, to je drug svet, druga kultura. Zame so edini merilec, kako dobro je bilo v resnici navijanje, košarkaši, ki so bili vidno ganjeni nad podporo in navijanjem. Mogoče malo več inovatiovnosti res ne bi škodlo, ampak na koncu dneva, so bili košarkaši nad vzdušjem navdušeni, navijači pa prav tako.
EP v basketu in naša reprezentanca je povezala Slovenijo, da se ne govori o rdečih zvezdah, Hudi jami, levih, desnih, rdečih, zelenih, kodrlajsastih, ampak ljudje govorijo o naslednji tekmi, o Gogiju, borbi Zorana, butastemu Maljkoviču. Vsi, tudi tisti, ki prej košarke sploh niso spremljali. Mogoče sploh ne športa. Zame je to največji uspeh te reprezentance. Dobili smo junake, mulo na basket igrišču lahko reče, da je Gogi, njegov soigralec pa je Nachbar. Slovenci smo butast narod in raje serjemo po svojih, kakor da bi hvalili in bili včasih nekoliko pretiravali v poveličevanju. Junaki pa so nam dali samozavest, da jih imamo za junake. To je super
"At the end of this game, the European Cup will be only six feet away from you and you'll not even able to touch it if we lose. And for many of you that will be the closest you will ever get. Don't you dare come back in here without giving your all".
ALEX FERGUSON